Rib bo v prihodnosti v ekosistemih le še za vzorec, prevladovale bodo meduze, za spremembe pa je (so)odgovoren človek, ocenjuje
slovenska strokovnjakinja za meduze Alenka Malej.


Tuna v olju, dimljen losos, orada utegnejo vse redkeje končati na brbončicah zemeljskih plenilcev. Želatinasta bitja počasi prevzemajo
primat v svetovnih morjih, še več: za protiukrepe utegne biti že
prepozno. Pred leti je s tem zapisom javnost dodobra razburkala knjiga morske biologinje Lise Ann Gershwin, ki je po dolgih letih preučevanja prišla do precej pističnih
sklepov: morja se bodo neizogibno vračala v neke vrste predkambrijsko
stanje. A kot smo poročali, svetovna znanstvena srenja glede takšnih napovedi še ni povsem enotna. Razlog ne tiči v kakšnih posebnih teorijah, ki bi kazale nasprotno, temveč v
precejšnjem pomanjkanju znanstveno pridobljenih meritev o lacijah
ožigalkarjev. Do približno leta 1950 znanstvenikom enostavno ni bilo mar
za ta sluzasta bitja, večinoma so jih imeli za nepomembna; prav tako
meceni znanosti. Ni znanstvenih podatkov in meritev, ni podlage za
dolgoročna sklepanja in napovedi.Morja so zadnja leta res vse pogosteje prizorišča obsežnih cvetenj meduz in ko se ta pojavijo,
trajajo vse dlje. Ampak: to se ne dogaja prvič in težko je z gotovostjo
reči, da ne gre za naravne, desetletne ali stoletne cikle meduz.Jadran ponuja svojstven odgovor
V tem oziru je precejšnja posebnost Jadransko morje in slovenska znanost je položila pomemben košček sestavljanke na svoje
mesto. Krak večjega in za Evropo od vedno izjemno pomembnega
Sredozemskega morja je na svoje obale več stoletij privabljal
znanstvenike. Kot je pojasnila biologinja z Morske biološke postaje Piran Alenka Malej, Jadran s tem ne deli usode pomanjkanja podatkov do leta 1950, temveč se ponaša s kar 200-letno zgodovino znanstvenih meritev.Mednarodna delovna skupina
Nedavno se je v iskanju odgovora, ali so klobučnjaška cvetenja po svetu res v porastu in ali je za to kriv človek, pod okriljem ameriškega Instituta za ekološko analizo in sintezo sestala posebna mednarodna delovna skupina. Svoj prispevek je v
znanstveni ekipi podala tudi Malejeva, za javnost pa je več o tem
spregovorila na nedavnem Festivalu znanosti. Meduze se izjemno nenavadna, že na pogled precej drugačna živa bitja. Mediji jim posvečajo
vse več pozornosti in upravičeno izpostavljajo njihove nevarnosti, a
kljub temu v morje še vedno spadajo. Tam so že pol milijarde let, je
poudarila Malejeva. "Problem je, če jih je preveč," je dodala.Pretiran ribolov daje prostor meduzam
Na mednarodni delovni skupini so izolirali dejavnike, ki nedvomno prispevajo k naraščanju
želatinarske lacije. Prvega najprej zaznajo ribiči, ki domov vse
pogosteje odplujejo polnih rok, le ulov je napačen. Tudi sami so vzrok
lastne nesreče. V predindustrijski dobi, ko je bilo ribičev manj,
njihova oprema pa precej manj učinkovita, so bila morja polna "vsega":
od velikih plenilskih rib do najmanjših ribic, ki z meduzami tekmujejo
za isto hrano. Z večanjem človeške lacije, povpraševanja po ribah in
posledično vse več (in vse bolj učinkovitih) ribičev pa je rib vse
manj. S tem meduze izgubljajo svoje plenilce (recimo lososa) ter
konkurenco za vir hrane.Pomanjkanje kisika na morskem dnu
Pomembne niso le morske vode, temveč tudi dogajanje na morskem dnu. Meduze
namreč zgodnje življenjsko obdobje preživijo kot polip, ki mora biti
nekam pritrjen. Z onesnaževanjem postaja dno vse manj primerno za
življenje, je poudarila Malejeva. K temu prispevajo tudi meduze same,
saj po množičnih cvetenjih tudi množično odmirajo. Njihova trupla
"popadajo" na dno, kjer porabljajo kisik in s tem dodatno morijo lokalna
živa bitja, podoben učinek ima preveč organskih snovi. Polipi meduze pa
so na pomanjkanje kisika skoraj povsem neobčutljivi.

Dajemo jim prostor za razmnoževanje
Kot komarjem luže, vodne površine in napol izsušene reke, tako človek
meduzam ponuja vse več površin za njihovo razmnoževanje. Nekoč so
prostor za pritrditev polipov našle le ponekod na priobalnih skalah ter
ponekod na morskem dnu; danes pa številne konstrukcije: od pomolov,
urejenih betonskih obal do pristanišč in plinskih terminalov, meduzam
ponujajo prava drstišča."Konec 60' let je bilo v vsem Jadranskem morju šest ploščadi. Konec leta 2010 jih je bilo več kot 120," je pojasnila Malejeva. Njena skupina je eno tovrstnih bogatih rojevališč našla tudi v sami Luki Koper.S povečevanjem količine toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida) v
ozračju postajajo morja vse bolj kisla, kar topi školjke in hišice
nevretenčarjev, medtem ko na meduze to ne vpliva. Še več, prehranjujejo
se s planktonom, tistim življem, ki ogljikov dioksid pretvarja nazaj v
kisik. Več je meduz, manj je planktona, manj je kisika.Vse več je ožigov
Vse več kopalcev se dobro seznani s pekočimi lovkami. Meduze spadajo med
ožigalkarje. V celicah po skoraj vsej površini imajo organele, imenovane
knidoblasti, s katerimi si ob svojem slepem vandranju po širnih vodah
podredijo in nalovijo plen. V tem organelu je miniaturna nitka, ki se ob
zaznavi plena sproži, se izstreli in vanj izbrizga strup. Takšnih
hematocist ima meduza na stotisoče - prav toliko je letno ožigov na
sredozemskih plažah in število še narašča.Segrevanje spodbuja meduze
200-letni podatki Jadranskega morja kažejo tudi na veliko korelacijo med izbruhi
lacij meduz ter globalnim segrevanjem. Malejeva je mednarodni
delovni skupini predstavila analizo, ki kaže, da je v Jadranskem morju
pojavljanje meduz periodično na približno deset let. "Razen dveh obdobij," je poudarila. Dvakrat v dvesto letih so namreč opazili izjemno veliko
naraščanje. Prvič se je to zgodilo konec 19. stoletja, drugemu obdobju
smo priča. Ko so pojavljanje povezali s podatki o temperaturi, so prišli
do odkritja: višje temperature so nedvoumno prinesle več meduz."Obetamo si lahko, da se bo naraščanje nadaljevalo," je dodala znanstvenica.Zvišane temperature med drugim vplivajo na metabolizem in hitrejšo rast
organizmov. Poleg tega so v toplejših razmerah v morju pogostejši manjši
rastlinski organizmi na začetku prehranjevalnega spleta, kar daje
prednost meduzam.O naraščanju so poročali tudi drugi znanstveniki mednarodne delovne skupine. Pojav pa ni opazen povsod po svetu: ponekod
so lacije meduz v zadnjih 40 letih celo upadle. A kljub temu je
večina območij doživela premik navzgor, poleg tega se velika cvetenja
pojavljajo do mesec dni prej kot običajno in tudi trajajo dlje.Nič več ribiči, temveč meduzarji
Temu se počasi prilagajajo tudi trgi: vse več japonskih ribičev se preusmerja v meduzolov, je zatrdila biologinja. Ravno Japonsko je porast števila želatinarjev najbolj
prizadel, hkrati pa ima tik pred seboj dobesedno veliko priložnost:
milijardno Kitajsko. Tam meduze svoje mesto najdejo kot specialiteta na krožnikih in apetiti so veliki. No, pri Kitajcih tudi
iz malo drugačnega razloga: meduze veljajo za afrodiziak.Statistika obstoj želje po teh brezmožganskih, slepih in neustrašnih bitjih
potrjuje. Podatki agencije Združenih narodov kažejo, da se letno za
prehrano nalovi 325.000 ton meduz. Za primerjavo: vsi slovenski ribiči
letno ulovijo vsega 300 ton rib. Tudi umetna vzgoja ne zaostaja veliko:
medtem ko slovenske ribogojnice letno namnožijo okoli 200 ton, svetovne
meduzogojnice na plan spravijo 42.000 ton.Strup in prehrana ne gresta skupaj
Meduze so izjemno raznovrstne, skoraj vsem pa je skupna ena lastnost: strup.
Nekateri pripadniki, kot sta denimo morska osa ali španska ladjica (ki
je nedavno na italijanski obali ubila plavalko), so celo najbolj
strupena živa bitja na planetu. Strup in prehrana ne gresta skupaj.
Žrtev noža in vilic so tako le nekatere vrste meduz, katerih strup na
človeka ne vpliva. Malejeva je izpostavila vrsto rhopilema in njene
sorodnice.Enega izmed lovov se je na Japonskem udeležila tudi znanstvenica. "Ladji v paru sta raztegnili mrežo, ki je visela med njima. Lovili sta
rhopilemo esculentum, zelo zaželen plen. Čez manj kot deset minut je
bila mreža polna meduz in vsi so bili zadovoljni. Na tržnicah po
Japonskem, pa tudi po samopostrežnih trgovinah, so poleg rib in drugih
morskih sadežev vedno tudi meduze," je poročala o navadah na Daljnem vzhodu.Kako pa poteka priprava meduz? Najprej jih morajo razsoliti. Za dalj časa
jih položijo v velike akvarije sladke vode, ki jo redno menjujejo in
tako odstranijo natrijev klorid. Ker bitje sestavlja od 94 do 98
odstotkov vode in se hitro pokvari, ga nato razrežejo na trakce in hitro
posušijo. Izdelek je potem trajen in na voljo za uporabo.Kakšen okus ima meduza
Znanstvenica nad okusom ni bila navdušena. "To ni tisti pravi obrok, ki te nahrani, kot bi rekli Štajerci, ampak se uživajo bolj kot solata," je predstavila svojo izkušnjo. Razsoljene meduze so v bistvu skoraj
brez okusa, zato jih navadno izdatno začinijo npr. s sojino omako.
Medtem ko jih na Kanarskih otokih domačini radi postrežejo s pečenim
kostanjem, se bolj petična uporaba seli tudi v evropsko kulinariko. Neka
španska restavracija, ki se ponaša z dvema Michelinovima zvezdicama
(znak najvišjega priznanja te organizacije), je začela vrsto morska
cvetača ponujati v juhi.Hendrixova m(ed)uza
Biologinja je zaskrbljena nad prihodnostjo rib, vendar poudarja, da so meduze
vedno bile del morja. V naraaščanju bi lahko poleg kulinaričnih našli
tudi kakšne druge priložnosti. So lahko zelo lepe, na človeško psiho
delujejo pomirjujoče (seveda z varne zorne točke) in so čudovit dodatek
akvarijem. Neki ameriški akvarij je pripravil celovito psihedelično
doživetje v slogu znanega kitarista Jimija Hendrixa, The Jellies Experience. Eden izmed pacifiških otokov ponuja edinstveno doživetje kopanja v
jezeru, natrpanem z neškodljivimi meduzami, poleg tega so ta bitja
potencialno izjemen vir različnih učinkovin - tudi za zdravje človeka.
Na tem področju je bila leta 2008 podeljena Nobelova nagrada za kemijo, je še dodala znanstvenica.